Job 36

36. Poglavje

1 Še je Elihu nadaljeval, govoreč: 2 Počakaj še malo, in te poučim, kajti še imam besed za Boga. 3 Prinesem znanje svoje iz daljave in pripoznam pravičnost Stvarniku svojemu. 4 Kajti zares, besede moje niso lažnive; popoln v spoznanju je, ki stoji pred teboj! 5 Glej, Bog je mogočen, vendar ne zaničuje nikogar; mogočen je v moči razuma. 6 Brezbožnih ne hrani v življenju, trpinom pa pridobiva pravico. 7 Ne odvrača oči svojih od pravičnih, ampak s kralji na prestolu jim da sedeti za vedno, da so povišani. 8 In ko so zvezani v sponah in ujeti v vezeh revščine, 9 tedaj jim oznani njih dejanje in njih prestopke, da so prevzetovali, 10 in jim odpre uho za svarilo in veli, naj se preobrnejo od krivice. 11 Ako poslušajo in se mu podvržejo, prežive dni svoje v blaginji in leta svoja v prijetnostih. 12 Ako pa ne poslušajo, lete v strelo in mrjo v nerazumu. 13 Kateri pa so bogapozabni v srcu, gojé jezo: ne kličejo za pomoč, kadar jih je zvezal. 14 Njih duša umrje v mladosti in njih življenje pogine med nečistosti prodanimi. 15 A trpina otimlje v trpljenju njegovem in po stiski jim odpira uho. 16 Tudi tebe bi bil iz žrela stiske odpeljal v prostranost, kjer ni tesnobe, in kar se postavi na mizo tvojo, bi bilo polno tolščobe. 17 Ali napolnjen si s sodbo brezbožnikovo: sodba in obsodba te zadeneta. 18 Zato glej, da te togota ne zapelje v zasmehovanje Boga, in obilost podkupnine naj te ne prekani! 19 Pomore ti li tvoje vpitje tja, kjer ni stiske, in vse napenjanje moči tvoje? 20 Ne žéli si noči, v kateri bodo ljudstva iztrebljena z mesta svojega. 21 Varuj se, ne obračaj se h krivici, kajti njo rajši voliš nego trpljenje. 22 Glej, Bog mogočni ravna vzvišeno v moči svoji; kdo je tak učitelj kakor On? 23 Kdo Mu je predpisal pot Njegovo in kdo sme reči: Nepravo si storil? 24 Pomisli, da ti je poveličevati delo Njegovo, katero opevajo ljudje. 25 Vsi ljudje je z veseljem gledajo, smrtnik je zagleda oddaleč. 26 Glej, Bog mogočni je prevzvišen za naše spoznanje, število let Njegovih je nedoumno. 27 Kajti On dviga gori kapljico vode; od sopare, ki jo napravlja, solzé kot dež, 28 ki ga visoki oblaki izlivajo in kapljajo na človeka v obilosti. 29 In ume li kdo razprostrtje oblakov, prasketanje šatora Njegovega? 30 Glej, On razširja svetlobo svojo okoli sebe in s koreninami morja se ogrinja; 31 kajti s tem sodi narode, s tem daje jedi v izobilju. 32 Roke svoje odeva z bliskom in ga pošilja, da zadene protivnika. 33 Njegovo grmenje Ga naznanja, celo živina čuti, da prihaja.